
9.9. smo v sodelovanju z Društvom paraplegikov Koroške organizirali otvoritev potujoče fotografske razstave Nič drugačno življenje, v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, ki je v sklopu projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov obiskala že lepo število krajev po Sloveniji. Otvoritveni nagovor je imela mag. Mojca Vaupotic, generalna sekretarka NSIOS in vodja projekta, otvoritve pa sta se udeležilia tudi podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec Martina Šisernik in avtor forografij Primož Lavre, , za pester kulturni program pa so poskrbeli uporabniki VDC Sonček Slovenj Gradec.
Z otvoritvijo razstave se je pričel tudi 17. festival drugačnosti.

Nagovor generalne sekretarke mag. Mojce Vaupotič:
Spoštovane gospe in gospodje, dragi prijatelji, cenjeni gostje,
dovolite mi, da danes z velikim ponosom spregovorim o projektu, ki nas povezuje, navdihuje in odpira vrata v bolj vključujočo družbo – o Vseslovenski akciji ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov.
Začetek projekta sega v leto 2016, ko je bil nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije prvič vključen v pilotni projekt Evropska kartica ugodnosti za invalide, ki je vse od tedaj prerasel v veliko več.
Ko smo pred časom na nacionalnem svetu zasnovali projekt, smo si zadali jasen cilj: spodbuditi razmislek, ustvariti prostor dialoga in predvsem dati glas ljudem, katerih vsakdan ni nič manj bogat, nič manj dragocen, nič manj človeški kot vsakdan kogarkoli drugega.
Ena izmed aktivnostmi projekta je potujoča fotografska razstava “Nič drugačno življenje”, ki je samo v letošnjem letu doživela že devet postavitev po Sloveniji. V veliko čast mi je, da danes odpiramo razstavo, ki je nadaljevanje fotografske razstave »Nič drugačne mame«, ki jo je knjižica že gostila pred leti. Vsaka postavitev prinaša novo energijo, nova srečanja in – kar je najpomembneje – nova spoznanja pri ljudeh, ki so si jo že in še bodo ogledali. Fotografije govorijo zgodbo, ki presega besede. Prikazujejo življenje invalidov, ne kot nekaj drugačnega, temveč kot življenje, ki je polno upanja, ustvarjalnosti, veselja in tudi izzivov – torej nič drugačno življenje.
Ko gledamo obraze na odličnih fotografijah, fotografa Primoža Lavreta, ne vidimo invalidnosti. Vidimo nasmeh, toplino, odločnost, ljubezen. Vidimo ljudi. In to je sporočilo, ki mora priti do vsakega kotička naše države: da invalidi niso nič drugačni v svoji vrednosti, v svojih sanjah, v svojih pravicah.
Drage gospe in gospodje, uspešnost tega projekta merimo ne le s številom razstavnih prostorov, temveč s spremembo v srcih in mislih ljudi. Z vsakim obiskovalcem, ki odide domov bolj odprt, bolj sočuten in bolj pripravljen k soustvarjanju vključujoče družbe, smo skupaj naredili velik korak naprej.
Naj bo “Nič drugačno življenje” opomnik, da v resnici živimo eno skupno življenje – in da postaja bogatejše, ko vsakomur omogočimo, da v njem polno sodeluje.
Hvala vsem, ki ste del te zgodbe. Hvala vsem, ki odpirate vrata razstavi, in predvsem hvala vsem, ki odpirate srca.
Naj nas vodi misel: družba brez izključevanja je družba prihodnosti.
Hvala.